Search
Kompost ima lahko vsak
28.05.2015, 15:15    avtor: metka   vir: MKO    foto: Internet
Preberite še

S takšnim načinom ohranjujemo naravo, saj je razgradnja organskih odpadkov hitrejša in tako z obveznim ločevanjem bioloških odpadkov zmanjšujemo tudi komunalne stroške.




Kompost je sestavni del organske pridelave hrane, saj omogoča ohranjati rodovitno prst. S kompostiranjem pravzaprav posnemamo delovanje narave. Poglejte na primer gozdove, ki jih nihče ne gnoji, pa vseeno dobro uspevajo. Večkrat sem se vprašala zakaj in odgovor je preprost. Narava vse organske snovi pretvori nazaj v gnojilo za še žive rastline. Na vrtu pa poberemo vse pridelke, zato je kompost odlična naravna rešitev.

Domači kompost, ki ga sestavljajo odpadki, predelani na mestu, kjer so zrastli, pripomore k zmanjševanju gospodinjskih odpadkov v našem domu in na odlagališčih, s čimer pomagamo pri zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov.  



Prednosti kompostiranja oziroma zlaganja kompostnega kupa:

  • Pridobivanje naravnega gnojila za vse rastline na vrtu, ki nadomesti umetna gnojila in fitofarmacevtska sredstva.
  • Visoke temperature, ki se tvorijo med procesom kompostiranja, bodo uničile večino semena plevela in večino parazitov ter slabih mikroorganizmov (salmonela).
  • Kompost pripomore, da so rastline bolj zdrave in odporne proti insektom.
  • Kompostiranje ima od 40 do 60 odstotkov manjši volumen in težo kot nekompostiran gnoj.
  • Zemlja z dodanim kompostom pridobi boljšo vlažnost in zračnost ter izboljšano sestavo prsti.
  • Ker se dušik med kompostiranjem spremeni v slabše topno obliko, bo počasneje prešel iz komposta v podtalnico ali v površinsko vodo, kar preprečuje onesnaževanje podtalnic in ohranja kakovost vode.


Vrtni kompost lahko ima vsak, četudi ima majhne površine zemlje. Kompostniki niso nujno več v zaprtih škatlah, ampak lahko imamo kompostne kupe ob gredah, saj uporabljamo kompost celo leto kot gnojilo ali kot zastirko.

V kompostu so še nerazpadli deli rastlin in živali, ki so hrana številnim organizmom v prsti, kot so deževniki, hrošči in skakači, ki pomagajo pri razgradnji organskih snovi v humus.

O kompostiranju je veliko napisanega, a rada imam informacije iz prve roke, zato sem poklicala kar prof. ddr. Ano Vovk Korže iz Inštituta za promocijo varstva okolja. Najin pogovor sva pričeli na začetku, kaj gre na kompost in kako nalagamo odpadke.



Kompostiranje na vrtu

Kompostni kup ima na dnu vedno veje oziroma grobi material, da lahko diha. Postavljen naj bo v polsenčni legi, da ga sonce ne izsuši preveč. Odpadni material na kompostu naj bo naložen mešano. Sestavljen naj bo iz rastlinskih odpadkov, odpadkov iz gospodinjstva, plasti zelenega in plasti rjavega materiala. K zelenemu delu sodijo zelenjavni odpadki, pokošena trava, sadni odpadki, tudi različni gnoji. K rjavemu delu pa sodijo veje, listje, žagovina, papir, nepotiskan karton, pepel in ostanki volne.

Kompost je zrel, ko ne ločimo več med odpadki in ima vonj po zemlji. Zrel kompost nima več deževnikov, medtem ko različne faze surovega komposta vsebujejo zelo veliko deževnikov.

 

Kompostiranje na balkonu

Kompostna greda, © ddr. Ana Vovk KoržeKompostnik lahko imamo tudi v urbanih ureditvah, torej na balkonih, pri čemer moramo biti pazljivi na sestavine in sklenjen krogotok snovi. Kompostni kup mora biti vedno moker ali vsaj vlažen, zato potrebujemo na balkonih podstavke pod kompostniki (to so večinoma leseni zabojniki), kjer zbiramo odcedno vodo.

 

Bolje kot klasično kompostiranje na balkonu je imeti kompostno gredo, kjer v visoko gredo nalagamo na površino kompost in le ta nastaja kot del vertikalne grede. Ker ločeni sistemi kompostiranja v gosto poseljenih območjih niso estetsko dopadljivi, gredo rajši kombiniramo s kompostnikom, saj je sistem veliko bolj enostaven.

Vse bolj se uporabljajo tudi t.i. afriške grede, ki imajo kompostni tulec, tej gredi pravimo kompostna greda z odprtino.

 

Kako začeti z vermikulturo in njene prednosti?

Gojenje deževnikov v avtomobilskih gumah


Več o zemlji in kompostiranju si lahko preberete v njenih knjigah: Ekosistemski pogled na prsti in Metodologija raziskovanja prsti v geografiji.

 

Obiščite tudi FB stran Lokalna kakovost, kjer vas informiramo in obveščamo o prednostih prehranjevanja z lokalno pridelano in predelano hrano.       









if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}