Search
Gozdni vrt - 1. del
23.05.2012, 23:23    avtor: Aljaž   vir: Ekologičen    foto: Internet
Preberite še

Narava ljubi biotsko raznovrstnost, ne monokultur. Mešanje različnih vrst rastlin poskrbi za boljšo rast. Kako narediti pester vrt s poudarkom na sadju si preberite v članku.




Gozdni vrt je habitat v katerem raste pestra združba rastlin, s poudarkom na užitnosti in uporabnosti rastlin - prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo ipd. Tudi zelenjava raste na osončenih predelih. Pri ustvarjanju gozdnega vrta posnemamo naravo, predvsem načela, procese in etiko gozda. Tako ustvarimo samozadosten, stabilen, zdrav habitat. Lahko se ustvari na njivi, travniku, gozdnemu robu ali v gozdu, na večji ali manjši površini.

Da bi razumeli gozdni vrt, moramo najprej razumeti gozd. V gozdu je življenje na vsakem koraku! Predstavlja bogastvo biotske raznovrstnosti, rodnosti, prepletenosti dreves in drugih rastlin, ki zapolnjujejo vsak možen prostor. Rastline so samo ena od mnogih oblik življenja v gozdu. Gozdovi odlično delujejo brez naše pomoči. Ni košenja, pletja, škropljenja ali prekopavanja. Nobenih pesticidov, herbicidov in kemikalij. Sami sebe podpirajo brez človekove pomoči. Gozdovi so dom za približno 50-90% vse svetovne kopensko živeče biodiverzitete - vključno z opraševalci in divjimi sorodniki mnogih kmetijskih pridelkov (Vir: WWF Living Planet Report 2010). Tropski gozdovi vsebujejo med 10-50 milijonov vrst, preko 50% vseh vrst na planetu. Deževni gozdovi pokrivajo 2% zemeljske površine in 6% njene kopenske mase, in vendar so dom za več kot polovico svetovnih rastlinskih in živalskih vrst.



Gozdovi so življenje!

Življenje podpira življenje in človek je nitka v mreži življenja.

 


Pozabljamo, da so gozdovi nekoč pokrivali skoraj vso kopensko površino in so bili tukaj veliko prej kot ljudje. Gozdovi so tisti, ki so ustvarili človeku prijazno okolje in še vedno igrajo temeljno vlogo pri podpori zemeljskega ekosistema.

Če želimo vzgajati hrano, koga bomo posnemali? Pomislite na najboljšega vrtnarja. Vprašajte se koliko ima spretnosti, izkušenj in uspeha. Kakšen sistem vzgoje rastlin je razvil, kako je ta sistem stabilen in energijsko učinkovit? Kdo bi bil ta vrtnar? Odgovor je očiten. Narava. Izkušnje ima s trajnostnimi, samooskrbnimi, stabilnimi »vrtovi«. Narava človeka uspešno podpira, hrani, mu nudi zavetje in življenje nasploh. Narave ni potrebno osvojiti, ji vladati in jo kontrolirati. Še najmanj izboljševati. Ne kličemo jo brez razloga "Mati Narava". Nudi nam vse kar potrebujemo za življenje. Lahko ustvarjamo sonaravne ekosisteme, polne življenja. Bistvo je v opazovanju in posnemanju narave, v negi in v sodelovanju z naravo.

 

Slojnost in zapolnjevanje prostora 

S posnemanjem vzorcev iz narave bomo veliko lažje ustvarjali. Gozdni vrt temelji na slojnosti, vzorec, ki se pojavlja v naravi, posebej na gozdnem robu. S tem vzorcem narava poskrbi za učinkovito rabo prostora. To želimo tudi sami pri ustvarjanju gozdnih vrtov, zato bomo na ta vzorec zelo pozorni in ga skušali posnemati. Najvišji sloj v gozdnem robu predstavlja krošnja dreves. Pod krošnjo dreves se nahajajo grmi in grmičevje. Preostali prostor zapolnijo zelnate rastline. Nato smo že v sloju pod zemljo, kjer rastejo gomoljnice, čebulnice in korenovke. Poleg tega je tukaj še vertikalni sloj - plezalke in vzpenjavke.


1. Visoka drevesa (oreh, hrast, kostanj, češnja, hruška tepka, mokovec, skorš, ...)


2. Nižja drevesa (nešplja, breskev, marelica, kaki, figa, kutina, asimina, jablana, ringlo, čremsa, jerebika, murva, ...)

Drevesa predstavljajo jedro gozdnega vrta. Tipičen primer za visoko drevo je oreh, za srednje jablana, za nizko breskva. Upoštevajo se razdalje med drevesi, značilnosti dreves, podnebje, zemlja in še mnogo drugih stvari. Uporabnost dreves v gozdnem vrtu je pestra. Drevesa nam nudijo plodove, les, zdravila, senco, lepoto. Ustvarjajo mikroklimo. Posadimo jih lahko zaradi lepega šumenja listov, razgleda. Vežejo lahko dušik, nudijo zastirko. S pomočjo dreves ustvarjamo vetrne zaščite in sončne pasti. Z malo opazovanja in razmišljanja lahko naštejemo še ogromno drugih koristi.


3. Grmi in grmičevje (leska, dren, bezeg, rakitovec, forsitija, šmarna hrušica, kosmulja, ribez, josta, aronija, ......)

Grmi so visoki od dva do šest metrov, medtem ko je grmičevje visoko do dveh metrov. Med grme štejemo lesko, forsitijo, lovorikovec. Grmičevje pa predstavljajo ribez, josta, aronija, maline ipd. Tako kot pri drevesih je tudi koristnost grmov in grmičevja raznolika. So pomemben del gozdnega vrta, saj z njimi zapolnimo prostor med, pred in pod drevesi. So dragoceni, saj že v začetnih letih nudijo plodove ter ostale koristi. Prav tako nudijo lepoto. So bistven del vetrnih zaščit ter sončnih pasti.


4. Zelnate rastline (zelenjava, zelišča, trave, začimbe, samonikle rastline, ...)

Sem spada veliko različnih vrst rastlin, ki zapolnijo nižji sloj v gozdnem vrtu. Raznolikost in koristnost teh rastlin je ogromna.


5. Pokrovne rastline (se plazijo oz. pokrivajo tla - jagode, kapucinke in podobno)


6. Korenovke, čebulnice in gomolji (krompir, topinambur, hren, pastinak, korenček, ...)

Rastline, ki rastejo oz. jih gojimo zaradi gomoljev, korenin, čebulic. Sem spadajo krompir, čemaž, čebula, česen, hren in mnoge druge. Lahko so zelenjava, začimbe ali zdravilne rastline. V ta sloj štejemo tudi čebulnice kot so tulipani, irisi, narcise, žafran in ostali. So v veliko pomoč pri zasaditvi okoli sadnega drevja, saj poleg drugih pripomorejo k zdravju dreves.


7. Vzpenjavke in plezalke (trta, kivi, fižol, bršljan, srobot, hmelj, ...)

To so rastline, ki se vzpenjajo ali plezajo. Nudijo hrano, lepoto. Z njimi lahko ustvarjamo veterne zaščite, žive meje, privabljamo opraševalce, zagotavljamo senco in še in še. Tipični predstavniki so hmelj, trta, buče, srobot, kivi, bršljan.

 

 

Visoka produktivnost

Učinkovita izraba in zapolnjevanje prostora z pestro rastlinsko združbo zagotavlja visoke donose. Biotska raznovrstnost zagotavlja preskrbo s hrano skozi vso leto.

Naravna zastirka, kompost in gnojilo

Gozdni vrt sam zastira zemljo in s tem zadržuje vlago. Velik obseg odpadlega listja se nabira, gnili in ustvarja organsko snov na tleh. Različni organizmi, kot so deževniki, razgrajujejo organsko snov in sodelujejo pri naravnem procesu kompostiranja.

Naravna skrb za škodljivce

Nobene potrebe po kemikalijah! Gozdni vrt nudi življenje naravnim plenilcem, ki se znebijo škodljivcev - pustimo naravnim strokovnjakom, da opravijo svoje delo. Plenilske žuželke imajo stalno prebivališče (naravni ekosistem) in obilje virov hrane (cvetovi bogati z nektarjem). Zagotovimo jim to in prišli bodo sami! Živ ekosistem bo privlačil ptice in druge večje plenilce ter dodatno prispeval k naravnem zatiranju škodljivcev.

Prožnost skozi biotsko raznovrstnost

V naravi ne obstajajo velika območja ene same vrste rastlin (ali rastlin v čednih vrsticah). Narava ljubi biotsko raznovrstnost, ne monokultur! Mešanje različnih vrst rastlin poskrbi za boljšo rast. Ustvarja naravno sinergijo, ki koristi vse vpletene rastline. Rastline, kot posledica, so odpornejše na škodljivce in bolezni, produktivnejše in lepše na pogled!

 

Preprosta izboljšava tal

V naravi, ko rastlina odmre, ostane na mestu, kjer je rasla. Rastline niso izkoreninjene! Enak princip lahko uporabimo v gozdnemu vrt, pa tudi na zelenjavnem vrtu. Ne izkoreninit enoletnic, porežite jih pri nivoju zemlje. Korenine odmrejo in ustvarijo tisoče zapletenih zračnih in vodnih kanalov v zemlji. Nadzemni deli rastlin ustvarijo naravno zastirko, ki zavaruje zemljo, jo ohranja rahlo in zračno, jo gnoji, kasneje pa se zastirka spremeni v humus. Ne stopajte po obdelovalni površini, zemlja je živ organizem. (Je pravzaprav bolj zapleten ekosistem, kot karkoli, kar obstaja nad tlemi). Hoja po obdelovalni površini zbije zemljo, zapira kanale zraka in vode, zaradi česar voda in zrak težje dosežejo korenine rastlin, kar onemogoča rast. Ohranite rahlo in zračno zemljo, ustvarite dovolj široke poti in trajne gredice.

Ustvarjanje z naravo

Gozdni vrt je ustvarjen s posnemanjem gozdnega roba - razlika je v tem, da je izbira rastlin odvisna od nas. Gozdovi ne potrebujejo dela, so samo-vzdrževani, brez pesticidov, herbicidov, pletja, kolobarjenja, košnje ali kopanja. Tudi gozdni vrtovi delujejo podobno! Manj posegov, večja učinkovitost, naravna hrana in življenjski prostor! Skratka, če pogledamo izven naše posodobljene kulture do najbolj naprednih in življenjsko bogatih naravnih rastočih ekosistemov, je jasno razvidno, da je delo z naravo pametna in najbolj učinkovita pot k trajnostni vzgoji hrane.

 


Zasaditev gozdnega vrta


Kako torej zasaditi gozdni vrt?! Načinov zasaditve je toliko, kolikor je posameznikov, ki jih ustvarjajo. Konkretna zasaditev je odvisna od mnogih dejavnikov. Med njimi so posameznikove potrebe in želje, podnebje, lega, koliko je na voljo prostora, od kakovosti in tipa zemlje in podobno. Pomembna je površina na kateri bomo ustvarili gozdni vrt. Ali je to njiva, travnik, trata. Mogoče gozd ali gozdni rob. Nekdo bo imel površino zaraščeno z lesko, drugi z robido, tretji bo imel nasad sadnega drevja in želi habitat dopolniti. Nekdo bo ustvarjal na naklonih ali pa na ravnem, nekdo na Primorskem, drugi na Gorenjskem. Za zdaj nekaj smernic glede razdalj, ker lepo prikažejo osnovno sestavo gozdnega vrta. Konkretni primeri sledijo v nadaljevanju.

Pomembna stvar pri zasaditvi so razdalje med posameznimi rastlinami. Tukaj je splošno vodilo.

 

Zasaditev z manjšimi razdaljami

Je dobra možnost kadar nimamo veliko prostora a vseeno želimo čim večjo pestrost in število rastlin. Zasaditev je mešana, saj gre za preplet slojev. Različne vrste rastlin, ki predstavljajo različne sloje posadimo sem in tja in tako izkoristimo prostor, ki nastane med njimi.

Razdalje med visokimi drevesi so šest metrov ali več. Takšna razdalja se upošteva tudi med srednjimi drevesi. Razdalja med nizkimi drevesi je približno tri metre. Razdaljo treh metrov upoštevamo tudi pri grmih, medtem ko grmičevje sadimo približno meter do dva narazen.

Pri tako gosti zasaditvi se rastline med seboj prilagajajo. V primerjavi z razpršeno zasaditvijo, kjer so razdalje med drevesi večje, so pridelki na rastlino manjši. Opazna je tudi bistvena razlika v obliki, velikosti in širini drevesnih krošenj in rastlin nasploh. Osončenost pri takšni zasaditvi je slabša, kar pomeni več sence v nižjih slojih in tekmovanje za prostor med rastlinami. 

 

Zasaditev z večjimi razdaljami

Zagotovo je to najboljša možnost. Osončenost v sestoju je večja, zato je sloj nižjih dreves in grmov lahko bistveno bolj bogat in rodoviten. Tudi tukaj sadimo različne vrste rastlin mešano, sem in tja, da zapolnimo vmesni prostor oz. slojnost. Opazovanje osamelcev različnih vrst rastlin v bližnji okolici je ključno. Osamelc je izraz za drevo oz rastlino, ki raste nemoteno, sam, v vsem svojem potencialu. Osamljena mogočna drevesa sredi travnika so dober primer. Seveda v gozdnem vrtu rastline niso na samem, a vendar jim pri razpršeni zasaditvi z večjimi razdaljami zagotovimo čim več prostora, da se razvijejo v vsej svoji velikosti in potencialu. Vedeti moramo približno končno velikost in širino različnih rastlin, tako bomo lahko določili razdaljo med njimi in ocenili število posajenih rastlin.

Razdalja med visokimi drevesi je približno 10-20 metrov ali več. Izogibamo se dolgoročni zaprtosti krošnje v habitatu, saj želimo dobro osončenost tudi v spodnje sloje. Enako je s srednjimi drevesi. Med nizkimi drevesi so razdalje približno 5 metrov ali več. Takšna razdalja velja tudi za grme. Grmičevje sadimo bližje skupaj, ki lahko zapolni mnogo prostora in da veliko pridelka.

Kot sem že omenil, pri razpršeni zasaditvi rastline rastejo v svojem potencialu. Ni se jim potrebno prilagajati. V primerjavi z gosto zasaditvijo so pridelki pri razpršeni zasaditvi na rastlino večji.

 

Avtor: Aljaž Plankl, diplomirani permakulturni načrtovalec









if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}