Search
Samooskrba, revščina in solidarnost do sočloveka
02.09.2012, 21:20    avtor: Bea   vir: Bea    foto: Internet
Preberite še

Kaj imajo skupnega besede v naslovu tega članka? Veliko. V teh časih, ko nam kriza na vseh področjih diha za ovratnik je pomen samookrbe kot izhod iz revščine izrednega pomena. Kako pomagati sebi in sočloveku, ki je naše pomoči potreben.




Kriza je na različne načine prizadela marsikoga. Najbolj jo občutijo tisti, ki že pred njo niso imeli veliko. Vse bolj se opaža, akoravno ne govori o tem, da so naši otroci lačni. Smo res na točki, kjer bodo otroci in njihovi straši namesto v šolo hodili na ulice in prosili pomoči?

 

Vsi govorijo o samooskrbi, o solidarnosti in pomoči sočloveku. Kako pa dejansko vsak posameznik odreagira, ko prebere ali sliši takšne zgodbe? Pri nas se družba morda še vedno ne zaveda resničnega stanja v katerem smo, ker ljudje in družine, ki so prizadeti o tem ne govorijo na glas. Sram jih je, strah jih je...česa? Da bi dobili kakšno pomoč od nekoga, ki prej ni vedel za njihovo stisko?

 

Ugotavljajo tudi, da je vse več otrok v šolah lačnih in najbolj, da trpijo otroci iz mesta, tisti iz kmetij in podeželja še imajo hrano. Nas bo to, če ne kaj drugega resnično pripeljalo do resnega razmisleka kako resen in pereč je problem samooskrbe? Ta namreč ni breme na ramenih vlad, politikov in sistema...temveč na plečih vsakega posameznika. Poslanci ne bodo prišli in nam opleli ter prekopali gredic na našem vrtičku, predsednik države ne bo prišel na naš balkon in nam zalil cvetličnih loncev, kjer gojimo zelišča. To bomo lahko storili le sami.

 

Namesto, da kupimo kilo belega kruha, ki je tako ali tako bolj zrak kot pa kaj hranilnega, raje resno razmislimo, če bi si kupili vrečko ali dve semen, obiščimo sosede in si jih izmenjajmo, posadimo sadike paradižnika in zelene v lonce, če nimamo vrtička.

 

Izobrazite se o zdravi prehrani, katera živila nam dajo največ in jih poizkusite začeti uživati. Tako v hranilnem, zdravstvenem in ekonomskem smislu bomo imeli več od pol kile zdravega ajdovega hlebca kot pa dveh kil puhle bele štruce. Raje kot čokolado, pogrizljajmo sladek korenček ali jabolko.

 

Samooskrba ni zgolj to, da imamo svojo solato, ampak da se zavedamo da je manj procesirana hrana bolj zdrava in živa in da smo mi tisti, ki jo lahko pridelamo. Naredili so nas skoraj popolnoma odvisne od pakiranih živil, ki so predelana na tak ali drugačen način in da imamo v končni fazi občutek, da si hrane ne moremo več pripraviti sami. A to je le farsa, s katero nas hočejo narediti odvisne od njihovih proizvodov.

 

Z vsakim nakupom glasujemo, naj bo to slovenska hrana, zdrava hrana ali pa kakšni drugi domači proizvodi. Še bolje kot v trgovino po izdelek se je odpraviti na kakšne lokalne sejme, kjer še ohranjajo tradicionalne obrti, pridelavo hrane in podobno. Tam lahko navežemo direkten kontakt z izdelovalcem izdelka in se prepričamo o njegovem poreklu in kvaliteti.

 

Mnogo načinov obstaja kako pomagati sočloveku, le pomisliti moramo malo. Če nimate časa brskati kje se prireja kakšen sejem, lahko svojo pomoč ponudite v kakšnem lokalnem centru kjer se s podobnimi stvarmi že ukvarjajo, postanite prostovoljec, ali pa sami organizirajte nabirko starih oblačil ali pa paketov hrane, ter jih odnesite komu za kogar veste, da je pomoči potreben. Načini vedno obstajajo!

 

 

Pomagajmo eden drugemu, da ne bomo ostali brez pomoči, ko jo bomo sami potrebovali!

 

Nekaj predlogov kje začeti:

  • Zveze prijateljev mladine na 090 933 086 in prispevate 1,25 evra ali nakažete denar na TRR 0201 2002 0297 991.
  • Pri Rdečem križu lahko nakažete sredstva na SI56610001122334482, sklic 01092012 s pripisom Za šolske potrebščine.
  • Materialno pomoč lahko odnesete v humanitarni center na Tržaški 132 v Ljubljani.
  • Škofijska karitas Ljubljana sredstva za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin zbira na TRR: 0214 0008 9842 562, sklic 214.








if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}