Search
Kaj imajo skupnega amazonski indijanci, usnjeni čevlji ter klimatske spremembe
06.12.2012, 07:25    avtor: bea   vir: Internet    foto: Internet
Preberite še

Evropa kot največja uvoznica usnjenih čevljev žal nima čiste vesti pri katastrofalnem izsekavanju brazilskega pragozda ter posledično tudi podpiranju novodobnega suženjstva. Se sprašujete kako?




Zvezna država Mato grosso (veliki gozd op.p.) v Braziliji je ena izmed največjih pridelovalcev živinoreje v Braziliji. In ker je vsakomur jasno, da za vzrejo živine potrebujemo prostor je v tej državi velik problem tudi izsekavanje ogromnih površin pragozda.

Velike farme goveda se razprostirajo hektarje in hektarje na vse strani. Kot, da že to dejanje uničevanja naravnega ekosistema ne bi bilo dovolj pa hkrati krčijo življenjski prostor tudi mnogim ljudstvom, ki na teh območjih živijo že stoletja. Nekatera ljudstva, med njimi je trenutno najbolj na udaru  pleme Guaraní- Kaiowa, so zaradi masovne živinoreje praktično na robu izumrtja.

Nekatera ljudstva po večletnem boju proti intenzivnemu kmetijstvu ne vidijo več izhoda in tako izvajajo celo skupinske samomore. Pa koga to zanima? Če ni v interesu velikih dobičkarjev, potem nikogar.

 

Intenzivna živinoreja poleg prostora zahteva tudi veliko ljudi, ki za to živino skrbijo. Pogoji so vse prej kot idealni. Tako za živali, kot tudi za ljudi. Če Guarani bežijo v strahu pred streli kavbojev pa tudi te niso nič drugega kot žrtve svojih nadrejenih, ki z njimi delajo praktično kar se jim zazdi. Lahko bi rekli, da se tam odvija kar zgodba novodobnega sužnjelastništva. Seveda se o tem ne govori, saj je vsaka zgodba, ki pricurlja v javnost utišana s strani velikih sivih mož.

Mato grosso naj bi bila vodilna brazilska država, kjer se pojavlja suženjstvo in v takšni meri. Običajno pa ljudje, ki delajo na teh farmah prihajajo iz severa Brazilije, kjer je nepismenost velika, ljudje so revni in nimajo veliko upov za lepo prihodnost. Delo na teh farmah jim predstavlja vir zaslužka, o katerem bi doma verjetno lahko le sanjali. A za ceno svoje svobode? In zato, da lahko evropski fashion-holiki nosijo usnjene škornje po zadnji modi?

 

Brazilske oblasti so sestavile tako zvano »črno listo« kjer so navedene vse farme, kjer so se v preteklosti dogajale kršitve človekovih pravic in nevzdržni delovni pogoji  ter kjer so osvobodili sužnje tega trpljenja. Seznam je javen. Vprašanje je, koliko takšnih farm še obstaja, ki niso na seznamu.

 

Kakorkoli pogledamo, so ogromne intenzivne farme goveda slab vpliv tako na okolje kot tudi na družbo. Trajnostni razvoj o katerem tako radi govorijo na vseh področjih tukaj v praksi očitno še ne deluje. In očitno je, da preden bomo želeli vzpostaviti zdrav odnos do okolja, bo najprej potrebno vzpostaviti zdrave odnose med ljudmi. Pravična družba je še daleč od tega kjer se nahajamo trenutno.  Potrebno pa se bo počasi tudi začeti zavedati, kakšne posledice ima in do kam seže vsako naše dejanje. Domet našega dojemanja je trenutno še izredno kratek. 

Zrezek govejega mesa na vašem krožniku, solata v vaši skledi, novi usnjeni čevlji ali pa sojino mleko v vašem smoothiju. Kakšna je bila krvava pot teh izdelkov do vašega stanovanja? Koliko ljudi je bilo diskriminiranih, koliko zemlje odvzete nekomu, koliko izpustov v zrak pri prevozu in koliko denarja ste na koncu plačali? Prepričana sem, da je cena naših izdelkov mnogo, mnogo višja kot si marsikdaj sploh lahko predstavljamo. A dokler bo svet temeljil na današnjih vrednotah, bomo ceno merili le v denarju.


Vir: The ecologist, Survival International

 









if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}