Search
Tajča Pavček: Raje veljam za čudno in sem polna energije, kot bolna
10.02.2014, 23:29    avtor: Anja   vir: Ekologičen    foto: Ekologičen
Preberite še

Pogovarjali smo se s Tajčo Pavček, ustanoviteljico Ekolife-a, profesorico športne vzgoje, raziskovalko zdravega življenja, mamo 3 otrok, ki je po naravni poti prebolela multiplo sklerozo.




Če bi radi živeli bolj zdravo, pa ne moremo prebiti odpora, se znebiti starih navad ali odreči najbolj škodljivim pregreham, je Tajča Pavček zagotovo naša najboljša motivatorka.

Ob svoji diagnozi za multplo sklerozo, ki jo je dobila pri svojih 31, je ostala odločena, da se ne bo vdala.

Iskala je pot do zdravja. In jo je našla.

Spremenila je navade. Ostala pri zdravih navadah.

Zgradila uspešno podjetje Ekolife z ekološkimi izdelki, ki jih prej vedno temeljito preuči in preizkusi na sebi. Tajča Pavček ravno vodi 3-mesečno ozaveščevalno akcijo Fit in zdravi čez vso zimo, prehladu se le nasmejimo, v okviru katere ta trenutek teče tudi nagradna igra za brezplačen sokovnik Green star

Ko si pred 5 leti dobila diagnozo multipla skleroza, se je tvoje življenje obrnilo na glavo. Vnesla si številne zdrave spremembe. Nam lahko našteješ glavne oziroma kako danes živiš drugače kot pred diagnozo?

Zdi se mi, da se bistveno bolj zdravo prehranjujem, na jedilniku ni belega sladkorja, bele moke (moke je nasploh bolj malo), mleka in mlečnih izdelkov, živalskih maščob in beljakovin, hidrogeniziranih maščob, bele soli in predvsem že pripravljenih izdelkov, ter izdelkov z konzervansi, aditivi, ojačevalci okusov,... Tudi mesa in mesnih izdelkov ne uživamo. Naša hrana je 99-ostotno ekološka.
Drugo, kar sem spremenila, je, da se veliko bolj zavedam same sebe, ne kopičim več vseh čustev v sebi, sprejemam življenje, ki se mi vsak dan dogaja, spoštujem naravo in energijo univerzuma. Hvaležna sem za vse, kar imam in kar se mi dogaja.

Glede na to, da so ljudje, ki si prizadevajo živeti bolj zdravo, v manjšini, se verjetno pogosto znajdeš v družbi, kjer se čudijo, kako lahko ješ predvsem rastilinsko hrano, piješ zelene zvarke in podobno. To, da se ljudem zdiš čudak, in vztrajaš na svoji poti zahteva kar močno samozavest (sicer je zdaj vedno več ljudi, ki prihajajo na isto pot, a pred leti, ko si začela s tem, jih je bilo zelo malo). Kako si se znebila strahu, da te bodo obsojali?

Strahu pred obsodbo nisem nikoli imela. Že od nekdaj nisem človek s črednim nagonom, tako da delam stvari zaradi sebe in se ne ukvarjam s tem kaj mislijo drugi.Marsikomu se res zdimo čudni, vendar sem raje čudna, se dobro počutim imam veliko energije za vse in se ne ukvarjam z boleznimi. Ko se nekaj odločim, sem včasih kar malo preveč trda in grem proti cilju. Zdaj se že učim, da sem bolj podobna deskarju na valovih in se sproti prilagajam. 

Kolikor vem si zelo disciplinirana, vstajaš zelo zgodaj, najprej potelovadiš, pomeditiraš, ne piješ alkohola. Kako združuješ zdravo življenje in zabavanje?

Res sem kar disciplinirana, čeprav me trenutno malce ovirajo nočne aktivnosti naše najmlajše, saj se včasih zbuja kar na eno uro in si sredi noči budilko malce prestavim, da se malo naspim. Tudi zjutraj, ko začnem meditirati, se takoj zbudi, tako da si ritem malce prilagodim. Alkohola ne maram in ga ne povezujem z zabavo. Trenutno se najbolj zabavam v krogu svojih domačih, sicer pa predvsem z istomislečimi ljudmi, ki jih je na srečo že kar nekaj.

Kaj ti predstavlja največji odklop in zabavo? Kako v svoje življenje vključuješ igro?

Največji odklop mi predstavlja tek v naravi oz. kakšna druga športna aktivnost. Zabavam pa se lahko tudi v med delom, še posebej, kadar sem obkrožena z ljudmi, s katerimi sem na isti "frekvenci".
Ravno sem se začela učiti žonglirati, z žogicami in kiji, tako da nekaj časa namenjam tudi tej igri.

Kakšen je tvoj tipičen dnevni jedilnik?

Dan začnem s sveže stisnjenim pomarančnim in limoninim sokom, zraven spijem žličko olja črne kumine ali janeževo olje ter pojem spirulino, B kompleks in cink zaradi dojenja. Potem pripravim zajtrk, zmiksam banana, pomarančo, mandljev namaz in cimet, posebej zmeljem mak, sezam in lan, ter dodam zmleto mešanico sadni kaši. Ta zajtrk mi je res zelo okusen in mi da veliko energije. Za malice imam zelen smoothie, za kosilo res obilno solato, popoldne kakšno sadje, zvečer pripravim ali juho ali kaj zelenjavnega oz. kar mi takrat najbolj ustreza. Zadnje case mi zelo paše tudi kaj sladkega, zato imam v hladilniku vedno kakšno zdravo presno sladico. Seveda so kakšen dan tudi izjeme in prilagajanja, najbolj sem striktna pri mesu in mleku, tega res ne uživam že nekaj let. So tudi pregrehe, da ne boste mislili, da je pri meni vse perfektno.


Se tvoji jedilniki razlikujejo glede na člane družine? Se otrokom ali partnerju posebej prilagodiš?

Čez vikend so kosila malce bolj obilna, prilagajanja je vse manj. Na začetku sem res delala več jedi, da je lahko vsak našel kaj zase, zdaj pa se naše poti vedno bolj približujejo. Predvsem partner se je kar se tiče prehranjevanja popolnoma spremenil in sicer sam od sebe. Pod prisilo nič ne deluje, vse mora priti zaradi želje posameznika in ker vsak zase začuti, po kateri hrani se bolje počuti.
Pri otrocih velja, da morajo vsako stvar vsaj probati, če jim ni všeč, pa lahko pustijo. Najmanj težav je z najmlajšo, ki je zelo radovedna in da vse v usta.

Katere so tvoje glavne oporne jedi, brez katerih ne moreš oziroma skoraj ne mine dan, da jih ne bi uživala?

Zagotovo zajtrk, brez tega se moj dan ne začne. Tudi zelen smoothie je skoraj vsak dan na meniju.

Kaj ti na tej točki, na kateri si, predstavlja največje ovire, s katerimi se soočaš, če se želiš zdravo prehranjevati in poskrbeti, da se tako prehranjuje tudi tvoja družina?

Največja ovira je zagotovo prehrana v šoli, na katero ne morem vplivati, je pa velikokrat zelo škodljiva, čeprav sami niso tega mnenja. Ko so kuharice spraševale starejša dva otroka kaj jesta doma (ker smo se pritožili nad prehrano), so samo zmajevale z glavo in govorile ojoj, ojoj...

Kako se znajdeš v takšnih primerih in premaguješ te težave?

Nekaj časa sem sama pripravljala malice, zdaj jesta v šoli, pri sinu je hrana boljša kot pri hčerki, kjer moram kar precej zamižati in probam doma dati čim več koristne hrane. Oba pa vesta, česa ne jesta, tudi če dobita in ena od takih stvari je zagotovo alpsko mleko. Za tega vesta, da je res zelo škodljivo in ga ne vzameta.

Kot pravi prof. Vesna V. Godina se večina ljudi se obnaša tako kot jim je fino, le redki tako kot je prav. Glede na tvoj način življenja lahko rečem, da tebi uspeva ohranjati vedenje kot je prav. Kako dosegaš takšno samodisciplino?

Tukaj je res potrebno ogromno samodiscipline, ker lahko hitro preideš na manj zdravo hrano. Veliko ljudi pravi, da je potrebno poslušati svoje telo in s tem opravičijo uživanje nezdravih jedi. Vprašajmo se ali to res paše našemu telesu ali našemu egu? Meni je popolnoma jasno, kaj je prav, se pa tudi kdaj, vendar zelo redko zgodi, da naredim tudi kaj, kar je fino.

Te kdaj zamika, da bi spustila kakšno zdravo rutino. Kaj storiš takrat? Kako se boriš z odlašanjem oz. kaj svetuješ tistim, ki radi prelagajo stvari za kasneje?

Ko neka zdrava stvar postane rutina, si že zmagal. Najtežje je, ko se lotiš nečesa novega, bolj zdravega. Takrat velja načelo 21 dni. Vsaj toliko časa moraš izvajati novo stvar, da lahko postane rutina. Vsak, ki nekaj prelaga na kasneje, očitno še ni zrel, da bi naredil spremembo. Velikokrat si le želimo, da bi si nekaj želeli, ker če bi si to resnično želeli, bi to preprosto storili. Vse se zgodi, ko smo pripravljeni.

Si mama 3 otrok, uspešna poslovna ženska in pozorna, skrbna partnerka, kako usklajuješ službo in zasebno življenje?

Dopoldne se posvečam delu, popoldne pa družini. Včasih se tudi kaj prepleta, takrat mi pomaga partner, včasih tudi starši. Imam srečo, da je moj način življenja na nek način tudi služba.

Vsakdanje življenje povprečnega človeka postaja vse bolj intenzivno. Ogromno je motečih dejavnikov (poplava informacij, internet, premnoga družbena omrežja, televizija, mobilni telefoni, poplava ponudbe v trgovina...), ki se borijo za našo pozornost. Kako uspeš ostajati v trenutku tukaj in zdaj?

Predvsem tako, da ne berem časopisov, ne poslušam radia, ne gledam televizije. Če se kaj pomembnega zgodi, zelo hitro izveš od drugih. To je odličen recept, da si tukaj in zdaj.


Včasih se zdi, da sta duhovnost (ki nas uči umirjenosti, ljubezni, nematerialnosti, nesebičnosti, poglabljanja vase...) in poslovni svet (ki zahteva večjo prodajo in spodbuja potrošnjo, borbo, intenzivnost, čim večjo produktivnost, ki je na meji zmožnosti posameznikov...) dva popolnoma nasprotna pola. Ali je po tvojih izkušnjah, glede na to, da si izjemno uspešna poslovna ženska, možno združevanje obojega? Kakšna je tvoja vizija združevanja duhovnosti in poslovnega življenja?

Imela sem obdobje, ko sem se želela posvečati predvsem duhovnosti in sem se iz poslovnega sveta malce umaknila, vendar sem kmalu ugotovila, da to ni najbolje. V poslu sem začela uporabljati stvari, ki sem se jih naučila v duhovnosti. Vedno se držim načela, da se da vse rešiti, na vse gledam kot na izziv in ne kot na težave. Verjamem, da dobivamo izzive samo zato, da bi postali boljši, da bi se razvijali. V poslu delam le stvari, ki so dobre za vse.

Veliko ljudi se dandanes sprašuje - kakšno je njihovo poslanstvo? Si ti našla svojega - kakšno je? Kaj bi svetovala ostalim, kako najlažje najdejo svoje poslanstvo?

Mislim, da še ne živim svojega poslanstva. Popolnoma zaupam univerzumu, da ima zame najboljši plan in da se bo vse zgodilo, ko bo čas za to. Vsem priporočam, da imajo vero, da se vse dogaja po perfektnem planu.

 

 









if (cook_3arh_referer) { _gaq.push(['_setReferrerOverride',cook_3arh_referer]); } if (cook_3arh_consent) {

}